Sovražni govor spodbuja nasilje ter spodkopava družbeno kohezijo in strpnost. Uničujoč učinek sovraštva žal ni nič novega, vendar so njegove razsežnosti in posledice danes še večje zaradi novih komunikacijskih tehnologij. Sovražni govor je tako postal eden najpogostejših načinov širjenja razdiralne retorike in ideologij na svetovni ravni ter ogrožanja miru; tako po spletu kot drugod.
Združeni narodi že dolgo mobilizirajo svet proti vsem vrstam sovraštva, da branijo človekove pravice in krepijo pravno državo. Vpliv sovražnega govora posega na številna obstoječa področja ZN, in sicer od varstva človekovih pravic in preprečevanja hudodelstev do ohranjanja miru in doseganja enakosti spolov ter podpore otrokom in mladim.
Ker je boj proti sovraštvu, diskriminaciji, rasizmu in neenakosti v središču načel in dela ZN, si le-ti prizadevajo za spopadanje s sovražnim govorom na vsakem koraku. To načelo je zapisano v Ustanovni listini ZN, v mednarodnem pravu človekovih pravic in v svetovnih prizadevanjih za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Sovražni govor spodbuja nasilje ter spodkopava družbeno kohezijo in strpnost. Ker je boj proti sovraštvu, diskriminaciji, rasizmu in neenakosti v središču načel in dela ZN, si le-ti prizadevajo za spopadanje s sovražnim govorom na vsakem koraku.
Medtem ko sodelujemo pri preprečevanju #COVID19, moramo tudi sodelovati proti dezinformacijam.
Bistvo kampanje Bodi viden in slišan (Be Seen Be Heard) je, da imajo mladi pomembno vlogo pri odločitvah, ki vplivajo na vse nas.
Še nikoli ni bilo tako nujno oživeti poškodovane ekosisteme kot sedaj
