22. julij 2022 – "Sporazum brez primere" o ponovni vzpostavitvi ukrajinskega izvoza žita prek Črnega morja je sredi trajajoče vojne "svetilnik upanja", ki ga v trenutnih svetovnih razmerah nujno potrebujemo, je na slovesnosti podpisa dejal generalni sekretar ZN António Guterres, in sicer v petek v Istanbulu v Turčiji.
Načrt ZN, ki tudi utira pot ruski hrani in gnojilom na svetovne trge, bo pomagal stabilizirati spiralno naraščajoče cene hrane po vsem svetu in preprečiti lakoto, ki lahko prizadene milijone.
"Danes je svetilnik prav v Črnem morju," je dejal generalni sekretar ZN na slovesnosti podpisa. "Svetilnik upanja - svetilnik priložnosti - svetilnik olajšanja v svetu, ki slednje potrebuje bolj kot kadar koli prej."
Gospod Guterres se je predsedniku Erdoganu in njegovi vladi zahvalil za pomoč pri pogajanjih, ki so pripeljala do dogovora. Pohvalil je ruske in ukrajinske predstavnike, ker so v skupnih interesih človeštva pustili razlike ob strani.
Več kot štiri mesece od začetka vojne v Ukrajini se ljudje po vsem svetu soočajo s krizo življenjskih stroškov, kakršne ni bilo že več kot eno generacijo. Prihaja do naraščajočih cenovnih šokov na svetovnih trgih hrane, energije in gnojil, kar se dogaja v svetu, ki se že spopada s posledicami pandemije COVID-19 in podnebnimi spremembami.
Ocenjuje se, da je 1,6 milijarde ljudi v 94 državah izpostavljenih vsaj eni razsežnosti krize, približno 1,2 milijarde pa jih živi v izjemno občutljivih državah, ki so zelo ranljive za vse tri razsežnosti krize življenjskih stroškov (hrana, energija in finance). Gre za najnovejše ugotovitve o prehranskih, energetskih in finančnih sistemih s strani skupine za globalne odzive na krize (GCRG), ki jo je ustanovil generalni sekretar Združenih narodov (ZN).
»Tistim na terenu vsak dan prinaša novo prelivanje krvi in trpljenje. Ta vojna ljudem po vsem svetu skupaj z drugimi krizami grozi, da bo sprožila val lakote in pomanjkanja brez primere, za seboj pa pustila družbeni in gospodarski kaos,« je opozoril generalni sekretar ZN António Guterres ob zadnjem poročilu te skupine. »Ranljivi ljudje in ranljive države so že močno prizadete, a da ne bo pomote: nobena država ali skupnost ne bo ostala nedotaknjena zaradi krize življenjskih stroškov.«
Zaostritev konflikta v Ukrajini po začetku vojaške ofenzive Ruske federacije 24. februarja 2022 je sprožila takojšen in strm porast v humanitarnih potrebah, saj je dostop do osnovnih dobrin in storitev omejen, civilisti pa bežijo pred spopadi. Organizacija združenih narodov ocenjuje, da bo v Ukrajini pomoč in zaščito potrebovalo 12 milijonov ljudi, medtem ko bo v sosednjih državah v prihodnjih mesecih pomoč in zaščito potrebovalo verjetno več kot 4 milijone ukrajinskih beguncev.
V najhitreje rastoči begunski krizi v Evropi po drugi svetovni vojni je do 10. marca 2022 v sosednje države prešlo že več kot 2,3 milijona beguncev iz Ukrajine, med njimi več kot 110.000 državljanov tretjih držav. Združeni narodi so hvaležni za sočutje, velikodušnost in solidarnost ukrajinskih sosedov, ki sprejemajo ljudi, ki iščejo zatočišče.
Združeni narodi in njihovi humanitarni partnerji so 1. marca 2022 sprožili usklajene hitre pozive v skupnem znesku 1,7 milijarde ameriških dolarjev, vse z namenom zagotavljanja nujne humanitarne pomoči tako ljudem v Ukrajini kot beguncem v sosednjih državah, predvsem na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, v Moldaviji in Romuniji.
Amin Awad, krizni koordinator Združenih narodov za Ukrajino, je 5. marca pozval k »takojšnji humanitarni prekinitvi« spopadov med ruskimi in ukrajinskimi silami. Država s strani Združenih narodov še naprej prejema osnovne dobrine.
Prebivalci Ukrajine nujno potrebujejo mir in ljudje po vsem svetu ga zahtevajo. Invazija Ruske federacije pomeni kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine. Takšni enostranski ukrepi niso skladni z načeli Ustanovne listine Združenih narodov.
Generalni sekretar poziva k takojšnji prekinitvi spopadov in k umiku vseh ruskih vojakov z ukrajinskega ozemlja.
Civilno prebivalstvo vedno utrpi največjo škodo. Vse obširnejše nasilje je privedlo do mnogih smrti civilistov, tudi otrok, kar je popolnoma nesprejemljivo. Zaščita civilnega prebivalstva – ne glede na to, ali ostanejo, ali odidejo – mora biti najvišja prioriteta. Mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic je treba spoštovati.
